»Veliko težje dobiti koprodukcije s Francijo, Nemčijo in Kanado – državami, s katerimi pogosto snemamo filme. In izraelske filme je postalo težje prodajati v tujini. Čutimo pritisk, saj se podjetja ne želijo ukvarjati z izraelskim filmom.«
»Zavezujemo se, da ne bomo predvajali filmov, se pojavljali ali kako drugače sodelovali z izraelskimi filmskimi institucijami - vključno s festivali, kinematografi, radiotelevizijskimi postajami in produkcijskimi hišami -, ki so vpletene v genocid in apartheid nad palestinskim ljudstvom.«
»S tem, da nas jemljejo na muho - ustvarjalce, ki posojamo glas različnim narativam in spodbujamo dialog - podpisniki spodkopavajo svoj lastni cilj in nas skušajo utišati.«
»Stališče po svetu je, da so ljudje, ki umirajo v Gazi, kolateralna škoda. Mislim, da je to razčlovečujoče, in prav zato sta film in umetnost pomembna – da ti ljudje dobijo obraz in glas. Sporočam, da je dovolj, da je treba prekiniti genocid.«
»Stopila sem v stik z Rdečim polmesecem in jih prosila, če mi lahko posredujejo celoten avdioposnetek. Trajal je približno 70 minut in bil je pretresljiv. Po poslušanju sem vedela, da moram brez dvoma opustiti vse drugo. Morala sem posneti ta film.«
»Dolgo sem se pogovarjala s Hindino mamo, z resničnimi ljudmi, ki so bili na drugi strani telefona in so ji poskušali pomagati. Na podlagi njihovih pričevanj sem ustvarila zgodbo, v kateri sem uporabila posnetek Hindinega glasu.«
»Ne morem sprejeti sveta, v katerem otrok prosi za pomoč, a nihče ne pride. Ta bolečina, ta neuspeh pripada vsem nam. Ta zgodba ne govori samo o Gazi. Govori o univerzalni žalosti.«
»Verjamem, da je fikcija (zlasti ko črpa iz preverjenih, bolečih, resničnih dogodkov) najmočnejše orodje kinematografije. Močnejše od hrupa novic ali pozabljivosti drsenja po zaslonu. Kinematografija lahko ohrani spomin. Kinematografija se lahko upre amneziji. Naj se sliši glas Hind Radžab.«
»Naš film pokaže, kam vodi dehumanizacija v najhujši obliki ... V tem trenutku tukaj stojimo kot posamezniki, ki zavračamo to, da je okupacija ugrabila naše judovstvo in holokavst, kar je privedlo do konflikta, v katerega je ujetih ogromno nedolžnih ljudi – pa naj so to žrtve 7. oktobra v Izraelu ali pa še vedno trajajočega napada na Gazo – vse žrtve tega razčlovečenja ... Kako se temu upremo?«
»Glazer je uporabil običajen diskurz za sovražnike Judov – da je holokavst 'vstopnica za izhod iz zapora' (kot pri igri Monopoly, op. n.) za Jude.«
»Zelo mi je všeč Interesno območje in mislim, da gre za pomemben film. Ko posnameš takšen film, je z njim povezana odgovornost. Glazerju očitno ni uspelo premeriti te odgovornosti, vključno z uničenjem evropskih Judov.«